APDEJT.si

Slaba polovica oseb s posebnimi potrebami v Sloveniji živi z dohodki, nižjimi od minimalne plače, kar kaže na globoko ekonomsko ranljivost te skupine. Dodatno skrb vzbuja podatek, da se skoraj 20 % teh oseb izključno preživlja s socialno podporo za vključitev (PSI), ki znaša 324,55 evra. Hkrati poročila razkrivajo, da skoraj 40 % vprašanih oseb s posebnimi potrebami meni, da javno zdravstvo ni ustrezno pripravljeno za zadovoljevanje njihovih specifičnih potreb. Vrhunec težav predstavlja visoka stopnja brezposelnosti med osebami s posebnimi potrebami, ki znaša 12,8 %, kar je več kot dvakratnik slovenske nacionalne povprečne stopnje brezposelnosti. Ti podatki poudarjajo sistematične ovire, s katerimi se srečujejo osebe s posebnimi potrebami na gospodarskem in socialnem področju.

Poslanec stranke AUR, Dan Tanasă, je ostro kritiziral podpredsednika vlade Dragoša Anastasiuja, ker naj bi ta priznal podkupovanje davčne uprave (ANAF) za rešitev svoje firme. Tanasă je izrazil dvom o legitimnosti Anastasiujevih odločitev glede usode podjetij in državljanov, pri čemer je dogajanje označil za "kakšno norčevanje". Izpostavil je, da so "neodvisni strokovnjaki", kot je Anastasiu, zdaj odgovorni za odločitve o rezanju pokojnin in dvigovanju DDV, kar naj bi kazalo na slabost "reformirane" Romunije.

Delovni minister Marttinen je obljubil državno podporo delavcem, ki jim grozi brezposelnost zaradi podjetja UPM v Lappeenranti. Namen je ponuditi zaposlenim možnost ponovnega izobraževanja. Ukrepi naj bi pomagali pri prehodu v novo zaposlitev in zmanjšali socialne posledice morebitne brezposelnosti.

Minister za notranje zadeve Datuk Seri Saifuddin Nasution Ismail je opozicijo pozval, naj predstavi svoje predloge za boljše gospodarske in socialne politike v času prihajajoče razprave o 13. Malezijskem načrtu razvoja (RMK-13) v parlamentu. Poudaril je, da bi morala opozicija ponuditi konkretne alternative, namesto da širi lažne novice.

Vladimir Snurenco z Ameriškega inštituta za ekonomske raziskave (AIER) je v svoji študiji 'Obstoj prepadov ugodnosti: vedenjski pogled na politični problem' izpostavil pojav 'prepadov ugodnosti'. Ti se zgodijo, ko minimalno povišanje zaslužka, bodisi zaradi višje plače ali več ur dela, posameznike postavi v slabši položaj, ker izgubijo vladne ugodnosti. Številni ekonomisti menijo, da bi se ti 'prepadu' lahko zgladili z boljšimi politikami.